Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje uživala v sanjarjenju! Da bi preprosto sedela ob zakurjenem kaminu z božičnim čajem v roki, gledala sneg, kako pada, in sanjarila … Včasih sem veliko sanjarila. To je bil moj način uživanja in sproščanja. Paradoksalno, a sanjarjenje je moje življenje naredilo bolj resnično, zanimivo in lepo.
Delovne obveznosti so moje življenje zapolnile z rutino, monotonostjo in predvidljivostjo.
Rada bi zopet našla svoj prvotni način sanjarjenja!
Najprej sem si morala priznati, da je moje »sanjarjenje« zamenjalo spremljanje različnih profilov na družabnih omrežjih. To me je sicer pogosto spravljalo v smeh, včasih v jezo, največkrat pa sem bila preprosto šokirana nad vsebino! Prav patetično je bilo, kako sem vsebino, ki sem jo videla na družabnem omrežju, vključila v svojo resničnost in celo v svoje sanjarjenje. Žal zaradi tega moje življenje ni postalo bolj resnično, zanimivo ali lepo. Prav nasprotno: izgubila sem se v vtisih, ki sem jih prejemala skozi video vsebine.
Morala sem ugotoviti zakaj nisem želela sanjariti sama. Zakaj sem potrebovala svoj pametni telefon, da je namesto mene izbiral moje sanje. Iskreno povedano, to se je zgodilo, ne da bi se tega zavedala – počasi in postopoma. Začelo se je z nenehnimi klici, kratkimi sporočili in elektronsko pošto. Zatem slušalke na poti, glasba in video vsebine. Kmalu pa me je nekdo vprašal po imenu mojega profila na družbenem omrežju:
»Nimaš odprtega profila na družabnem omrežju? Kaj ne veš, da je danes to ključnega pomena za poslovanje? Vsi ga imajo! Tam se vse dogaja!«
V dvajsetih letih mobilnih telefonov sem se tako znašla v položaju, ko sem imela pametni telefon ves čas pri sebi, malo zaradi varnosti, predvsem pa zato, ker se je očitno res vse dogajalo znotraj mojega pametnega telefona. Samodejno sem začela slediti družabnim omrežjem »norih, od otrok utrujenih mamic, ki poskušajo preživeti dan z majhnimi otroki«. Sprva me je to spravilo v smeh in dobila sem dokaz, da v takšnem položaju nisem sama. Po vsem svetu obstajajo matere, ki si delijo enako ali vsaj podobno noro 24-urno rutino. Mati – žrtev nore družinske dinamike.
Toda ali je res tako?
Kaj počnemo z deljenjem in objavljanjem vsebin na družbenih omrežjih? Ali iščemo izgovore, da ne prosimo za pomoč in ne komuniciramo z drugimi v resničnem življenju? Od kod potreba po tolikšnem razkrivanju zasebnih trenutkov javnosti? Da ne omenjam najstniškega voajerizma in odraslega ekshibicionizma? Ali nas to sprošča? Iščemo potrditve? Oblikujemo nove trende?
Presenečena sem bila, ko sem izvedela, kako ljudje uporabljajo družbena omrežja, zlasti matere in otroci pa tudi najstniki. Pri čemer jaz nisem nobena izjema. Iskreno povedano, ne vem, kako se je to zgodilo. Zakaj je profil zaskrbljene in razburjene matere štirih otrok na družbenem omrežju pritegnil mojo pozornost? Ne samo to, ponotranjila sem njeno vedenje, ki sem ga opazovala, in postala živčna, razdražena, nevrotična in izgorela mati.
Začela sem razmišljati o vsebini socialnih omrežij, predvsem tistih, ki sem jim sledila. Bila sem sledilka in postala sem hodeči in živeči družbeni profil.
Kdo me je prebudil iz te izkrivljene resničnosti, v kateri sem živela? Seveda, moj ljubeči mož. Naši moški so velikokrat bolj prizemljeni, skrbni in ljubeči, kot se tega zavedamo. Četudi kdaj ne najdejo nogavic v hiši, pa imajo zelo jasne predstave o družbenih okvirjih. Ali pa morda le opisujem svojega moža.
Pomagal mi je spoznati, da imam tri možnosti:
- lahko nadaljujem po tej poti in sprejmem posledice, ki bodo sledile. Pod enim pogojem: da nisem žrtev situacije, ki sem jo sama ustvarila,
- lahko zaprem vse svoje profile na družbenih omrežjih in začnem znova igrati klavir
ali
- svoj čas na družbenih omrežjih začnem uporabljati bolj konstruktivno in zavestno. Svoje profile lahko uporabljam, npr. za prodajo knjig, za izražanje sebe, za spremljanje vsebin, ki me navdušujejo, za iskanje naslednje potovalne destinacije, za iskanje dobrih naravnih zdravil itd.
Odločila sem se za tretjo možnost in moje življenje se je zelo izboljšalo. Preprosto, le z zavestnim filtriranjem tega, v čemer uživam na spletu, sem si povrnila svoje sanjarjenje! Uživam v klepetalnih aplikacijah in v dejstvu, da imam pod nadzorom spletno mreženje.
Zaključujem s citatom Delmora Schwatza: »Iz sanj se rodi odgovornost.«
