Opis

Pravljice niso nikoli napisane samo za otroke, enako močno, ali pa morda še bolj, jih potrebujemo tudi odrasli. Pikapolonica, ki je izgubila tri pike, je krasna zgodba o nečem dragocenem, za kar mislimo, da smo izgubili, pa to ves čas nosimo v sebi. Uči nas, da zaradi »izgubljenega« nismo manj, ampak prav tako popolni in sprejeti. Šele ko se je pikapolonica nehala osredotočati na izgubljeno, je lahko začela uživati v vsem, kar je in takrat je ponovno našla izgubljeni delček sebe. Zgodba deluje preprosta, a prav njena preprostost, nam daje priložnost, da njeno globino neobremenjeno začutimo. Je kot nežna meditacija, ki nas umiri. Pomembni so detajli in z osredotočanjem nanje, se tudi mi prepustimo omamnemu vonju španskega bezga in jasmina in se morda vsaj za trenutek umirimo. Prelepe slike, pa nam še dodatno prižgejo domišljijo. Ker bi morali vsako pravljico pisati z mislijo, kaj bomo z njo dali otrokom, je ta pravljica odličen primer nežnega sprejemanja sebe in sprememb ter umirjanja v trenutku. Življenje je preprosto in bogatijo ga male, lepe stvari, kot so tri pike, ki se niso nikoli izgubile. Vse pohvale avtorici za prelepo zgodbo.                                                                                                                                                 Ana Hazler, pisateljica